{"id":850,"date":"2016-02-07T22:26:41","date_gmt":"2016-02-07T21:26:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.dugs.si\/?p=850"},"modified":"2016-02-07T22:26:41","modified_gmt":"2016-02-07T21:26:41","slug":"zakljucki-konference-izzivi-in-priloznosti-na-trgu-dela","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/2016\/02\/07\/zakljucki-konference-izzivi-in-priloznosti-na-trgu-dela\/","title":{"rendered":"Zaklju\u010dki konference Izzivi in prilo\u017enosti na trgu dela"},"content":{"rendered":"

\"header_brezMednarodna konferenca Izzivi in prilo\u017enosti gluhih na trgu dela, ki je potekala dne 29.1.2016 v dvorani Dr\u017eavnega sveta, je upravi\u010dila potrebo po dogodku, predstavila nove informacije na trgu dela v Sloveniji, poklicno izobra\u017eevanje, dileme iskalcev zaposlitve kot tudi dileme delodajalcev, primere prakse doma in v tujini. Predvsem pomembne so informacije s strani delodajalcev, katere smo prvi\u010d v javnosti sli\u0161ali in so tudi eden od razlogov za (ne)zaposlovanje Gluhih.<\/p>\n

Ve\u010d informacij bo predvajanih preko videoposnetkov, ki bodo dostopni kasneje s podnapisi.<\/p>\n

Ob tej prilo\u017enosti smo pripravili povzetke in zaklju\u010dke konference.<\/p>\n

\n

Zaklju\u010dek konference \u00bbIzzivi in prilo\u017enosti gluhih na trgu dela<\/h1>\n<\/div>\n
\n
\n
\n
Konferenca \u00bbIzzivi in prilo\u017enosti gluhih na trgu dela\u00ab, ki sta jo 29. 1. 2016 v dvorani Dr\u017eavnega sveta Republike Slovenije organizirala Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja \u0160oltesa<\/strong> (Skupina Zelenih\/ESZ) in Dru\u0161tvo u\u010diteljev gluhih Slovenije<\/strong>, je naslovila ovire in izzive, s katerimi se sre\u010dujejo gluhi ob vstopu na trg dela, ter dileme, ki se pri tem porajajo na strani delodajalcev. Na konferenci so sodelovali predstavniki organizacij gluhih in naglu\u0161nih, gluhi posamezniki, ki so se na lastni ko\u017ei soo\u010dili z ovirami pri vstopu na trg dela, predstavniki delodajalcev, dr\u017eavnih institucij, izobra\u017eevalnih ustanov in gostje iz tujine, med katerimi je bila tudi gluha evropska poslanka iz Belgije, ga. Helga Stevens<\/strong>.<\/div>\n
<\/div>\n
Na konferenci je bilo poudarjeno, da se gluhi soo\u010dajo z veliko ovirami – od neprilagojenosti izobra\u017eevalnih sistemov, nerazumevanjem in nefleksibilnostjo delodajalcev, neustreznimi delovnimi pogoji, nedostopnostjo informacij v vizualni obliki, pomanjkanjem podpornih programov na delovnih mestih itd. Prav tako pa tisti gluhi, ki so zaposleni, zasedajo slab\u0161a delavna mesta in so slab\u0161e pla\u010dani, kar se ka\u017ee tudi v socialni izklju\u010denosti.<\/div>\n
<\/div>\n
Evropski poslanec dr. Igor \u0160oltes<\/strong> je ob tem povedal: \u00bbGre za zelo pere\u010d problem, saj je brezposelnost med gluhimi po celi Evropi visoka, v \u010dasu gospodarske in finan\u010dne krize pa so se razmere \u0161e poslab\u0161ale. Dostop do trga dela in s tem uresni\u010ditev pravice do zaposlitve sta bistvenega pomena za \u017eivljenje vsakega \u010dloveka, saj to vpliva ne le na finan\u010dno neodvisnost posameznika, ampak tudi na njegovo socialno vklju\u010denost, zdravje, mentalno po\u010dutje ter splo\u0161en ob\u010dutek samozadovoljstva.\u00ab Pri tem je dodal: \u00bbNe pozabimo, da je omenjena problematika del veliko \u0161ir\u0161e zgodbe, ki ka\u017ee na pogosto nerazumevanje in neupo\u0161tevanje potreb gluhih oseb na \u0161tevilnih podro\u010djih. Kot primer lahko navedem problematiko pomanjkanja dostopnosti informacij in izobra\u017eevanja v znakovnem jeziku, na kar sem tudi sam nedavno opozoril v Evropskem parlamentu. Zavzel sem se za vzpostavitev znakovnih jezikov kot uradnih jezikov Evropske unije.\u00ab<\/div>\n
<\/div>\n
Dr. \u0160oltes<\/strong> je spomnil na to, da je decembra 2015 kon\u010dno ugledal lu\u010d sveta Evropski akt o dostopnosti, za katerega upa, da bo prinesel \u0161tevilne prednosti vsem invalidom, tudi gluhim osebam. Dokument naj bi pribli\u017eno 80 milijonom invalidov v Evropi olaj\u0161al dostop do nekaterih bistvenih izdelkov in produktov, kar je izjemnega pomena. \u00bbNe pozabimo, da je dostopnost temeljni predpogoj za enakopravno udele\u017ebo in aktivno vlogo v dru\u017ebi,\u00ab je \u0161e dodal dr. \u0160oltes.<\/div>\n
<\/div>\n
Poleg dr. \u0160oltesa so zbrane uvodoma pozdravili \u0161e Mitja Bervar<\/strong>, predsednik Dr\u017eavnega sveta Republike Slovenije, Mladen Ver\u0161i\u010d<\/strong>, predsednik Zveze dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije, Petra Rezar<\/strong>, predsednica Dru\u0161tva u\u010diteljev gluhih Slovenije, Helga Stevens<\/strong>, evropska poslanka Skupine Evropskih konservativcev in reformistov, Boris \u010cernilec<\/strong>, direktor Zavoda za gluhe in naglu\u0161ne Ljubljana in Dragica Bac<\/strong> z Ministrstva za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti.<\/div>\n
<\/div>\n
Predsednik DS RS Mitja Bervar<\/strong> je poudaril, da je DS kot del zakonodajne oblasti pravo mesto za razprave, ki se dotikajo ustreznosti zakonodaje in \u0161e posebej njene u\u010dinkovite implementacije v vsakdanje \u017eivljenje, kar velja tudi za problematiko gluhih in naglu\u0161nih, pri \u010demer je dodal, da smo v Sloveniji storili nekaj korakov naprej za izbolj\u0161anje mo\u017enosti za vklju\u010devanje gluhih in naglu\u0161nih v dru\u017ebo.<\/div>\n
<\/div>\n
Predsednik Zveze dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije Mladen Ver\u0161i\u010d<\/strong> je predstavil delo Zveze dru\u0161tev gluhih in naglu\u0161nih Slovenije, ki letos praznuje \u017ee 85 let svojega delovanja ter izpostavil, da pri \u0161tevilnih delodajalcih obstaja strah za zaposlovanje gluhih in naglu\u0161nih oseb, kar se dogaja zaradi nepoznavanja specifi\u010dnih potreb gluhih, kar gluhe zelo boli. Opozoril je na to, da je potrebno kljub uveljavljeni pravici do tolma\u010da zagotoviti gluhim osebam tudi pravico do osebne asistence.<\/div>\n
<\/div>\n
Petra Rezar<\/strong>, predsednica Dru\u0161tva u\u010diteljev gluhih Slovenije, je poudarila pomen prostovoljnega dela, ki je pomemben za neformalno izobra\u017eevanje gluhih in naglu\u0161nih: \u00bbV na\u0161em dru\u0161tvu opravimo 1800 ur prostovoljnega dela. Z veseljem bi tudi koga zaposlili, \u010de bi imeli pogoje za to, a jih \u017eal nimamo.\u00ab<\/div>\n
<\/div>\n
Gluha evropska poslanka iz Belgije Helga Stevens<\/strong> je poudarila, da se je potrebno boriti za implementacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov: \u00bbTo ne sme biti le mrtva \u010drka na papirju, dostopnost je potrebno zagotoviti v praksi.\u00ab Dodala je, da je tako kot pri vseh ljudeh tudi pri gluhih zelo pomembna izobrazba, ki ji je potrebno nameniti ve\u010d pozornosti. \u00bbNi res, da gluhi ne moremo biti v politiki \u2013 poglejte mene in druge kolege, ki nas je po celi Evropi precej. To je mo\u017enost tudi za vas, da se pogumno vklju\u010dite v politiko, verjemite, da imate to sposobnost,\u00ab je zaklju\u010dila s pozivom zbranim.<\/div>\n
<\/div>\n
Dragica Bac<\/strong> z Ministrstva za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti je v svojem nagovoru povedala, da se na ministrstvu zavedajo visokega dele\u017ea med brezposelnimi gluhimi ter da je uvedba kvotnega sistema zaposlovanja invalidov po njeni oceni pripomogla k ve\u010djemu zaposlovanju.<\/div>\n
<\/div>\n
Boris \u010cernilec<\/strong> z Zavoda za gluhe in naglu\u0161ne Ljubljana je predstavil delovanje zavoda, ki predstavlja osrednjo institucijo za delo z gluhimi in naglu\u0161nimi v Sloveniji. Na zavodu se trenutno \u0161ola 250 otrok.<\/div>\n
<\/div>\n
V razpravi je bilo poudarjeno ve\u010d zelo veliko pomembnih vsebinskih vidikov obravnavane problematike, ki jih v obliki vsebinskih zaklju\u010dkov objavljamo v nadaljevanju.<\/div>\n<\/div>\n
<\/div>\n
\n

GLAVNI VSEBINSKI POUDARKI KONFERENCE<\/h3>\n<\/div>\n
<\/div>\n
\n
Najprej je potrebno omeniti, da imajo gluhe in naglu\u0161ne osebe pri zaposlovanju priznane dolo\u010dene ugodnosti. Tako imajo delodajalci, ki zaposlujejo gluho osebo, ki ima status invalida, mo\u017enost uveljavitve ugodnosti v obliki zni\u017eanja dav\u010dne osnove podjetja, imajo pa tudi mo\u017enosti pri subvencioniranju. Prav tako je v Sloveniji v veljavi kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki dolo\u010da obveznost vsem delodajalcev, ki imajo najmanj 20 zaposlenih, da zaposlujejo tudi dolo\u010deno odstotek invalidov. Odstotek obveznega dele\u017ea zaposlenih invalidov se giblje od 2 % do 6 % glede na vrsto glavne dejavnosti, za katero je podjetje registrirano.<\/div>\n
<\/div>\n
Kljub tem sistemskim ukrepom pa se v praksi \u0161e vedno ka\u017ee veliko te\u017eav. Gluhi in naglu\u0161ni imajo ob\u010dutek, da jih dru\u017eba na \u017ealost \u0161e vedno pogosto obravnava kot drugorazredne dr\u017eavljane, delodajalci pa jih pogosto vidijo kot neprimerno delovno silo zaradi stereotipnega mi\u0161ljenja, da so gluhi in naglu\u0161ni manj sposobni za dolo\u010dene poklice in delo, da so te\u017eko prilagodljivi, manj zanesljivi, ne dovolj vztrajni in da jim je vseskozi potrebno posve\u010dati veliko pozornosti. Predstavniki delodajalcev so na konferenci pojasnili, da se ve\u010dina delodajalcev boji predvsem komunikacijskih ovir, ki bi nastale zaradi nepoznavanja znakovnega jezika, izpostavljajo pa tudi vidik varnosti in zdravja pri delu, saj je potrebno ob zaposlitvi gluhe osebe temu prilagoditi tudi delovne pogoje, kar delodajalci vidijo predvsem kot dodaten stro\u0161ek. Delodajalci tako pri\u010dakujejo od dr\u017eave tudi finan\u010dne spodbude in olaj\u0161ave za prilagoditev delovnega mesta gluhi osebi, prav tako pa si \u017eelijo bolj\u0161o informiranost, \u0161e posebno o mo\u017enostih kori\u0161\u010denja dodatnih sredstev.<\/div>\n
<\/div>\n
Sodelujo\u010di gluhi podjetniki so opozorili na to, da se mora gluhi podjetnik za poslovni uspeh veliko bolj potruditi kot kateri drug posameznik brez okvare sluha. Prav tako so stro\u0161ki dela ob zaposlovanju invalidov od dva do tri krat vi\u0161ji, kar vpliva na konkuren\u010dnost podjetij. Pri delu se pogosto pojavlja tudi ve\u010d prakti\u010dnih te\u017eav, kot je to, da nekateri poslovni partnerji zaradi zaupnosti in tajnosti ne \u017eelijo, da je na sestankih prisoten tolma\u010d, kar ote\u017euje komunikacijo. Zbrani so zato opozorili na to, da je tu potreben predvsem ve\u010dji posluh dr\u017eave za spodbujanje podjetni\u0161tva med gluhimi in naglu\u0161nimi.<\/div>\n
<\/div>\n
Veliko te\u017eavo predstavlja tudi izobrazbena struktura med gluhimi in naglu\u0161nimi, ki je precej pod povpre\u010djem ostalega prebivalstva, saj ima pribli\u017eno 89 % gluhih in naglu\u0161nih samo osnovno\u0161olsko ali srednje\u0161olsko poklicno izobrazbo, 10 % srednje\u0161olsko izobrazbo in le 1 % vi\u0161je\u0161olsko. Vse to seveda posredno vpliva tudi na njihovo konkuren\u010dnost na trgu dela, prav tako pa so tudi tisti gluhi, ki so zaposleni, zelo pogosto slab\u0161e pla\u010dani, \u0161e posebno \u017eenske, prav tako pa pogosto ne morejo napredovati ali dobiti odgovornej\u0161ih nalog.<\/div>\n
<\/div>\n
Kljub vsem oviram in te\u017eavam, ki obstajajo na podro\u010dju zaposlovanja gluhih in naglu\u0161nih oseb, pa je v Sloveniji mogo\u010de najti tudi ve\u010d dobrih praks, kamor lahko uvrstimo ve\u010d gluhih podjetnikov, ki so se uspe\u0161no samostojno lotili podjetni\u0161tva. Med njimi sta tudi sodelujo\u010da na konferenci Marjan Rep\u0161e<\/strong>, ki je svoje podjetje ustanovil \u017ee leta 1987, in Bojan Mord<\/strong>, ki je lastnik podjetja Tipk TV, ki oblikuje televizijski program za gluhe in naglu\u0161ne. Poleg takih posami\u010dnih primerov dobrih praks je pomembno omeniti \u0161e zaposlitveno rehabilitacijo, ki je pomembna oblika spodbujanja zaposlovanja invalidov. Za gluhe in naglu\u0161ne jo v Sloveniji izvaja koncesionar Racio, ki uporabnikom skozi individualno obravnavo nudi razli\u010dne oblike pomo\u010di pri iskanju zaposlitve od \u00a0svetovanj, izobra\u017eevanj in \u00a0usposabljanj za delo, do vklju\u010ditve v zaposlitev. Pomemben delodajalec invalidov pa so tudi invalidska podjetja, med katerimi je dobro poznano gradbeno podjetje Zaupanje, ki zaposluje predvsem gluhe in naglu\u0161ne.<\/div>\n
<\/div>\n
Kar se ti\u010de prizadevanj na evropski ravni, je bila kot te\u017eava izpostavljena predvsem \u0161e vedno nezadostna implementacija \u017ee sprejetih dokumentov, kjer so zapisane \u0161tevilne pravice gluhih in naglu\u0161nih. Med najpomembnej\u0161imi dokumenti je bila izpostavljena Konvencija OZN o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Evropska unija. Omenjena konvencija je bistvena za \u0161tevilna podro\u010dja \u2013 od izobra\u017eevanja, zaposlovanja, prometa, \u0161porta, podnapisov na televizijskih programih, do politi\u010dne participacije. Zelo pomemben pa je tudi Evropski akt o dostopnosti, ki ga je Evropska komisija predlagala decembra 2015 in ureja dostopnost na podro\u010dju ban\u010dnih storitev, ra\u010dunalni\u0161tva, telefonije, televizijske opreme, uporabe spleta itd. Zbrani so opozorili na to, da je potrebno dostopnost uveljaviti predvsem v vsakdanjem \u017eivljenju. V razpravi je bila posebej izpostavljena tudi pravica do tolma\u010da, ki je temeljna pravica gluhih, a je \u017eal tudi na evropski ravni \u0161e vedno pogosto kr\u0161ena.<\/div>\n
<\/div>\n
Glede na konferenci identificirane probleme so se skozi razprave dana\u0161njih govorcev kot tudi sodelujo\u010dih iz ob\u010dinstva nakazali naslednji mo\u017eni prednostni ukrepi pri zaposlovanju gluhih in naglu\u0161nih<\/strong>:<\/div>\n