{"id":1460,"date":"2022-05-18T14:34:30","date_gmt":"2022-05-18T12:34:30","guid":{"rendered":"https:\/\/www.dugs.si\/?p=1460"},"modified":"2025-12-10T16:22:21","modified_gmt":"2025-12-10T15:22:21","slug":"navade-gluhih-naglusnih-dijakov-ucencev-glede-njihovih-telesnih-dejavnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/2022\/05\/18\/navade-gluhih-naglusnih-dijakov-ucencev-glede-njihovih-telesnih-dejavnosti\/","title":{"rendered":"Navade gluhih\/naglu\u0161nih dijakov\/u\u010dencev glede njihovih telesnih dejavnosti"},"content":{"rendered":"\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"683\" src=\"http:\/\/194.249.3.44\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/tolmaci-1024x683.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-1456\" srcset=\"https:\/\/dugs.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/tolmaci-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/dugs.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/tolmaci-300x200.jpg 300w, https:\/\/dugs.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/tolmaci-768x512.jpg 768w, https:\/\/dugs.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/tolmaci-1536x1025.jpg 1536w, https:\/\/dugs.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/tolmaci-1140x760.jpg 1140w, https:\/\/dugs.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/tolmaci.jpg 1553w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/figure>\n\n\n\n<p>Rezultati raziskave so pokazali, da gluhi mladostniki pre\u017eivijo veliko \u010dasa znotraj sedentarnih dejavnosti (dejavnosti povezane s sede\u010dim polo\u017eajem), pribli\u017eno 10 ur na dan. Raven njihove telesne aktivnosti je ni\u017eja od ravni njihovih sli\u0161e\u010dih vrstnikov. Poleg tega le majhen odstotek gluhih ustreza priporo\u010dilom svetovne zdravstvene organizacije \u2013 WHO, ki predlaga 60-minut\/dan fizi\u010dne aktivnosti mladostnikov. Raziskave na podro\u010dju gluhosti razkrivajo u\u010dne te\u017eave, s katerimi se soo\u010dajo gluhi dijaki oz. u\u010denci. Te te\u017eave sre\u010damo na skoraj vseh akademskih podro\u010djih, tudi pri razvoju motori\u010dnih ve\u0161\u010din. Eden izmed razlogov je lahko pomanjkanja navodil: gluhi dijaki s svojim specifi\u010dnim na\u010dinom komuniciranja niso vselej dele\u017eni vseh informacij tako po kvaliteti kot kvantiteti. Pouk \u0161portne vzgoje &nbsp;je za mnoge gluhe u\u010dence edini kraj, kjer lahko izkusijo in razvijejo telesne ve\u0161\u010dine. Socialna vklju\u010denost je napovednik, ki pozitivno vpliva na prakso \u0161portne dejavnosti gluhih mladostnikov po pouku. Bolj so vklju\u010deni, ve\u010dja je verjetnost, da bodo gluhi dosegali priporo\u010dila glede \u0161portnih aktivnosti WHO-a. Glede na vrsto dejavnikov (osebni atributi, dru\u017ebeni sistemi in anga\u017eiranost), ki omejujejo in vplivajo na \u0161portne dejavnosti, in aktualne te\u017eave otrok, povezane z na\u010dinom \u017eivljenja, neprimernimi za \u010dlove\u0161ko genezo, postajajo skupne vsemu \u010dlove\u0161tvu, tudi gluhim \u0161tudentom. Sede\u010di na\u010din \u017eivljenja, neuravnote\u017eena prehrana, demotivacija in pomanjkanje stimulacije za prakso \u0161portnih aktivnosti, ka\u017eejo na izredno slabo telesno pripravljenost u\u010dencev v \u0161olah in, kot poudarja Zaccagnini (2005), predvsem z motori\u010dnimi te\u017eavami, ki so pogosto posledica debelosti in posledi\u010dno pripeljejo do za\u010daranega kroga. Glavni cilj raziskave je bil, da se predstavijo navade gluhih\/naglu\u0161nih \u0161tudentov v dr\u017eavah, ki sodelujejo v projektu Sportsign, praksa \u0161portne dejavnosti gluhih\/naglu\u0161nih \u0161tudentov v dr\u017eavah, ki sodelujejo v projektu, ter da bi ugotovili i) vrste sedentarnega vedenja; ii) indeks telesne aktivnosti in iii) dejavnosti prostega \u010dasa gluhih\/naglu\u0161nih dijakov.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Udele\u017eenci in zbiranje podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Vzorec te \u0161tudije je zajemal 108 gluhih\/naglu\u0161nih u\u010dencev, starih od 12 do 20 let, iz \u0161ol v partnerskih dr\u017eavah: Nem\u010diji (n=25), Italiji (n=23), Portugalski (n=23), Sloveniji (n=15) in \u0160paniji (n=22). Podatki se se zbirali od februarja 2020 do oktobra istega leta. Partnerja iz Italije in \u0160panije sta potrebovala ve\u010d \u010dasa za zbiranje podatkov zaradi resnosti pandemije Covid-19 v svojih dr\u017eavah. \u0160portna aktivnost je bila merjena s pomo\u010djo vpra\u0161alnika, za katerega je bilo \u017ee prej ugotovljeno, da je dobro zanesljiv z interkorelacijskimi koeficienti (ICC: 0,92-0,96) (Mota in Esculcas, 2002). Za zaklju\u010dek te \u0161tudije v \u0161olah v partnerskih dr\u017eavah je bil vpra\u0161alnik predstavljen na osebnem sre\u010danju, na katerem je bil predstavljen namen njegove uporabe ter analiza terminologije, ki naj bi se uporabila za opredelitev vzorca, pojasnjeni pa so bili tudi izrazi in pojmi, vklju\u010deni v vpra\u0161alnik, da ne bi bilo dvomov in da bi standardizirali protokol uporabe testa. Sre\u010danja so se udele\u017eili strokovnjaki za raziskovanje na podro\u010dju izobra\u017eevanja gluhih, u\u010ditelji telesne vzgoje za gluhe u\u010dence in tolma\u010di. Po potrditvi uporabljenih vpra\u0161anj in terminologije so vsi partnerji sodelovali pri naslednjih nalogah: izbira vzorca, prevod vpra\u0161alnika v jezik svoje dr\u017eave in izvedba testa.<\/p>\n\n\n\n<p>Opisna statistika (povpre\u010dje, standardni odklon, pogostost in odstotek) je bila uporabljena za profiliranje spremenljivk vpra\u0161alnika.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Sedentarno vedenje<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Povpre\u010dne vrednosti sede\u010dega vedenja se gibljejo med najmanj 6,33 ure za u\u010dence v Sloveniji in najve\u010d 8,64 ure za u\u010dence v Nem\u010diji. Sedentarne dejavnosti so bile razvr\u0161\u010dene v rekreativne dejavnosti (\u010das, porabljen za gledanje televizije \/ mobilnega telefona na dan, in \u010das, porabljen za uporabo ra\u010dunalnika za rekreacijo) in \u010das za \u0161tudijske dejavnosti (\u010das, porabljen za uporabo ra\u010dunalnika za delo ali \u0161tudij, in \u010das, porabljen za sedenje, branje ali \u0161tudij). Vzor\u010dne skupine v povpre\u010dju porabijo od 2,12 do 4,5 ure na dan za \u0161tudijske dejavnosti in od 3,52 do 5,12 ure na dan za \u010das pred zaslonom (sede\u010de vedenje).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Prihod\/odhod v \u0161olo<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Ve\u010d kot polovica \u0161panskih u\u010dencev (54,5 %) v \u0161olo &nbsp;prihaja pe\u0161 ali s kolesom. U\u010denci iz Slovenije in Portugalske so tisti, ki najmanj prihajajo v \u0161olo pe\u0161, in sicer 6,7 % oziroma 8,7 %. Po drugi strani pa so portugalski dijaki tisti, ki najbolj uporabljajo zasebni prevoz &#8211; ve\u010d kot polovica vzorca (56,5 %) uporablja pasivni prihod v \u0161olo ali odhod domov (avto ali motor). V Nem\u010diji javni prevoz uporablja 72 % dijakov, 64 % se jih vozi z vlakom, 8 % pa z avtobusom ali podzemno \u017eeleznico.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Indeks telesne dejavnosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Za pridobitev indeksa telesne dejavnosti so bila predstavljena vpra\u0161anja o udele\u017ebi v organiziranih in neorganiziranih \u0161portnih dejavnostih zunaj \u0161ole, pogostosti in intenzivnosti teh dejavnosti ter udele\u017ebi na \u0161portnih tekmovanjih. Ta vpra\u0161anja so bila pospremljena z odgovori znotraj 4 oz. 5 stopenjske Likertove lestvice: od 1 do 4 (3 vpra\u0161anja) in na lestvici od 1 do 5 (2 vpra\u0161anji), Indeks je bil oblikovan iz vsote to\u010dk, pridobljenih pri vsakem odgovoru vpra\u0161alnika, katerega najvi\u0161ja vrednost je bila 22 to\u010dk. Indeks telesne dejavnosti, ki so ga dosegle posamezne dr\u017eave, je zna\u0161al: Italija 15,4; \u0160panija 13,6; Nem\u010dija 10,2; Portugalska 10 in Slovenija 9,6 to\u010dke.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Dejavnosti v prostem \u010dasu<\/strong> Za predstavitev prosto\u010dasnih dejavnosti, ki so jih izbrali u\u010denci, smo uporabili odstotne kategorije, ki so jih predlagali Cloes in drugi (1997), kjer so zdru\u017eene prosto\u010dasne dejavnosti, ki jih je izbral celoten vzorec. Na splo\u0161no so u\u010denci poro\u010dali, da prosti \u010das pre\u017eivljajo z razli\u010dnimi dejavnostmi, od uporabe &#8220;Instagrama \/ Facebooka \/ Twitterja \/ Snapchata \/ Whatsappa&#8221; (85,5 %) do &#8220;udele\u017ebe na umetni\u0161kih ali drugih kulturnih dogodkih&#8221; (8,8 %). Uporaba dru\u017ebenih omre\u017eij in \u010das pred zaslonom sta dejavnosti, ki jih u\u010denci najpogosteje izberejo. Dejavnosti &#8220;klepet s prijatelji&#8221;, &#8220;gledanje televizije&#8221;, &#8220;pisanje doma\u010de naloge ali dodatnih \u0161olskih obveznosti&#8221;, &#8220;pomo\u010d pri hi\u0161nih opravilih (doma)&#8221; in &#8220;biti sam (sprostitev, razmi\u0161ljanje)&#8221; je izbralo ve\u010d kot 60 % vzorca. &#8220;Ukvarjanje s \u0161portom s trenerjem\/u\u010diteljem&#8221; in &#8220;Ukvarjanje s \u0161portom brez trenerja\/u\u010ditelja&#8221; sta bila izbrana na 13. in 15. mestu.<\/p>\n\n\n\n<p><em>*Podpora Evropske komisije pri pripravi te publikacije ne pomeni, da podpira njeno vsebino, ki odra\u017ea izklju\u010dno stali\u0161\u010da avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakr\u0161no koli uporabo informacij iz te publikacije.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Rezultati raziskave so pokazali, da gluhi mladostniki pre\u017eivijo veliko \u010dasa znotraj sedentarnih dejavnosti (dejavnosti povezane s sede\u010dim polo\u017eajem), pribli\u017eno 10 ur na dan. Raven njihove telesne aktivnosti je ni\u017eja od ravni njihovih sli\u0161e\u010dih vrstnikov. Poleg tega le majhen odstotek gluhih ustreza priporo\u010dilom svetovne zdravstvene organizacije \u2013 WHO, ki predlaga 60-minut\/dan fizi\u010dne aktivnosti mladostnikov. Raziskave na&hellip;&nbsp;<a href=\"https:\/\/dugs.si\/index.php\/2022\/05\/18\/navade-gluhih-naglusnih-dijakov-ucencev-glede-njihovih-telesnih-dejavnosti\/\" rel=\"bookmark\"><span class=\"screen-reader-text\">Navade gluhih\/naglu\u0161nih dijakov\/u\u010dencev glede njihovih telesnih dejavnosti<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1456,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[5,10],"tags":[],"class_list":["post-1460","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-erasmus-projekti","category-sportsign"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1460","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1460"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1460\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1739,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1460\/revisions\/1739"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1456"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1460"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1460"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1460"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}