{"id":1454,"date":"2022-05-18T14:29:46","date_gmt":"2022-05-18T12:29:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.dugs.si\/?p=1454"},"modified":"2022-05-18T14:29:46","modified_gmt":"2022-05-18T12:29:46","slug":"razvoj-in-poznavanje-besedisca-s-podrocja-sportne-vzgoje-in-sporta-pri-tolmacih-znakovnega-jezika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/2022\/05\/18\/razvoj-in-poznavanje-besedisca-s-podrocja-sportne-vzgoje-in-sporta-pri-tolmacih-znakovnega-jezika\/","title":{"rendered":"Razvoj in poznavanje besedi\u0161\u010da s podro\u010dja \u0161portne vzgoje in \u0161porta pri tolma\u010dih znakovnega jezika"},"content":{"rendered":"\n<p>Masutti in Santos (2008) navajata, da razvoj tolma\u010denja znakovnega jezika in prisotnost tolma\u010da pri pou\u010devanju segata v za\u010detek 20. stoletja s primatom v Franciji. Pogosto se je zgodilo, da so sli\u0161e\u010de osebe, ki so bile zaposlene kot tolma\u010di, \u017ee imele predhodne izku\u0161nje z gluhimi osebami prek ZJ. Vendar so bile te situacije ob\u010dasne in sporadi\u010dne ter se niso izvajale profesionalno (Fernandes in Carvalho, 2005). Od takrat naprej igra ZJ klju\u010dno vlogo pri komunikaciji in razvoju gluhih u\u010dencev v \u0161olskem okolju. Predmet \u0161portne vzgoje, ki je izrednega pomena za akademsko usposabljanje u\u010dencev, se v \u0161tevilnih \u0161olah izvaja v inkluzivnem okolju, kjer si gluhi in sli\u0161e\u010di u\u010denci delijo isti prostor, naloge in navodila. Vendar pa narava \u0161olskega predmeta, katerega navodila so pogosto vizualna, velikost telovadnic v katerih so u\u010denci ves \u010das v gibanju in pogosto s hrbtom obrnjeni proti u\u010ditelju, ter manjko kretenj v besedi\u0161\u010du, povezanem s predmetom \u0161portne vzgoje, pogosto povzro\u010dijo, da gluhi u\u010denci nepopolno in razdrobljeno razumejo navodila ter vsebino u\u010dnega na\u010drta.<\/p>\n\n\n\n<p>Ugotovljene vrzeli v besedi\u0161\u010du znakovnega jezika za \u0161portno vzgojo in potreba po razvijanju jezika kot delovnega orodja sta nas vodili k vpra\u0161anju, kako&nbsp; tolma\u010di znakovnega jezika nadgrajujejo svoje znanje in kako se pripravljajo pedago\u0161ko-komunikacijski proces. Zato so bili cilji te \u0161tudije i) spoznati tolma\u010de, ki opravljajo delo tolma\u010denja pri pouku \u0161portne vzgoje; ii) ugotoviti, kako se pripravljajo na pedago\u0161ko-komunikacijski proces; iii) ugotoviti, katere vire&nbsp; uporabljajo za u\u010denje novega besedi\u0161\u010da in kak\u0161no je bilo njihovo zadovoljstvo s temi viri.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Vpra\u0161alnik za zbiranje podatkov<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Uporabljeni vpra\u0161alnik je temeljil na vpra\u0161alniku Survey Educational Interpreter Questionnaire, ki sta ga uporabila Storey in Jamieson (2004). Razdeljen je bil na tri sklope z zaprtimi tipi odgovorov za izbrano mo\u017enost, ve\u010djega \u0161tevila izbir odgovorov in nekatera vpra\u0161anja s 5-stopenjsko Likertovo lestvico zadovoljstva.<\/p>\n\n\n\n<p>Za analizo zbranih informacij je bila uporabljena opisna statistika, in sicer absolutne in relativne frekvence, mere srednjih vrednosti (aritmeti\u010dna sredina) in mere razpr\u0161enosti (standardni odklon).<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Interpretacija rezultatov tolma\u010denja pri \u0161portni vzgoji<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Od celotnega vzorca je le 53,47 % anketirancev izvajalo interpretacijo pri urah \u0161portne vzgoje od 1- do 5-krat na teden.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Priprava na pedago\u0161ko-komunikacijski proces<\/strong><\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>68,5 % tolma\u010dev je navedlo, da niso prejeli nobenega gradiva (u\u010dnih na\u010drtov, gradiva za branje ali informacij o vsebini, ki jo bodo pou\u010devali), ki bi jim omogo\u010dilo vnaprej\u0161njo pripravo, preostali pa so ocenili, da ga prejemajo od 1 do 3 krat na teden.<\/li><li>72,2 % tolma\u010dev je ocenilo, da so se z besedami ali pojmi s podro\u010dja \u0161portne vzgoje, katerih besedi\u0161\u010de v znakovnem jeziku jim ni poznan, sre\u010dali od 1 do 3 krat na teden, 11,1 % tolma\u010dev je ocenilo, da se je to zgodilo od 4 do 6 krat na teden, pri 13 % tolma\u010dev pa se ta situacija ni pojavila nikoli.<\/li><li>Za posredovanje informacij uporabljajo nastajajo\u010de kretnje, razlago pojmov z uporabo naklju\u010dnih kretenj, daktilologijo in druga komunikacijska sredstva.<\/li><li>Tolma\u010di so poro\u010dali, da za pripravo na pedago\u0161ko-komunikacijski proces porabijo povpre\u010dno 3 ure na teden, 57,4 % tolma\u010dev pa tega \u010dasa ni imelo v svojem delovnem urniku.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Najzahtevnej\u0161i vidiki tolma\u010denja pri pouku \u0161portne vzgoje<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Tolma\u010di so navedli situacije, ki se jim zdijo te\u017eavne oz. zelo te\u017eke:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>biti v vidnem polju u\u010dencev, ker so bili pogosto razpr\u0161eni v prostoru (57,4 %),<\/li><li>\u010dutijo pomanjkanje kretenj v ZJ za specifi\u010dna besedi\u0161\u010da pri razlagi dolo\u010denih vsebin (51,5 %),<\/li><li>predhodno poznavanje vsebine dela pri \u0161portni vzgoji (50,5 %),<\/li><li>spremljanje u\u010ditelja \u0160V pri pouku, ko slednji izvaja individualne aktivnosti (34,6 %),<\/li><li>poznavanje \u0161portnih izrazov in konceptov, ki ustrezajo vsebini pouka (28,7 %).<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p><strong>Viri za posodabljanje besedi\u0161\u010da<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>\u010clove\u0161ki viri so prevladali nad vsemi izbranimi mo\u017enostmi, prav tako je bila slednje najvi\u0161ja stopnja zadovoljstva, kar zadeva uporabo. Omenjeni so bili sodelavci, ki so bili tolma\u010di, sledili so stiki z gluhimi odraslimi, s \u0161olo SL in nazadnje z usposabljanji.<\/p>\n\n\n\n<p>Kar zadeva materialne vire, so tolma\u010di omenili, da je bil najpogosteje uporabljeni vir spletni slovar.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Razumeti je treba gluhoto, njen pomen in posledice ter jezikovno okolje gluhih u\u010dencev, da bi prispevali k razvoju njihovih telesnih, kognitivnih in socialnih spretnosti. Pou\u010devanje \u0161portne vzgoje in motivacija za \u0161portno vadbo sta lahko uspe\u0161nej\u0161a, \u010de u\u010ditelj in u\u010denec vzdr\u017eujeta stalno dobro komunikacijo, ki ustvarja skladno in razumevajo\u010de vedenje ter ustrezne prilagoditve in odzive. U\u010ditelj mora tudi zagotoviti, da pouk poteka v vklju\u010dujo\u010dem okolju, zato mora poskrbeti, da so informacije, povratne informacije in spodbude za u\u010denje enako dostopne, tako po koli\u010dini kot po kakovosti, da se spodbuja pedago\u0161ka enakost in da se v postopku ocenjevanja lahko oceni u\u010denje v obliki, v kakr\u0161ni je bilo zagotovljeno.<\/p>\n\n\n\n<p><em>*Podpora Evropske komisije pri pripravi te publikacije ne pomeni, da podpira njeno vsebino, ki odra\u017ea izklju\u010dno stali\u0161\u010da avtorjev, in Komisija ne more biti odgovorna za kakr\u0161no koli uporabo informacij iz te publikacije.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Masutti in Santos (2008) navajata, da razvoj tolma\u010denja znakovnega jezika in prisotnost tolma\u010da pri pou\u010devanju segata v za\u010detek 20. stoletja s primatom v Franciji. Pogosto se je zgodilo, da so sli\u0161e\u010de osebe, ki so bile zaposlene kot tolma\u010di, \u017ee imele predhodne izku\u0161nje z gluhimi osebami prek ZJ. Vendar so bile te situacije ob\u010dasne in sporadi\u010dne&hellip;&nbsp;<a href=\"https:\/\/dugs.si\/index.php\/2022\/05\/18\/razvoj-in-poznavanje-besedisca-s-podrocja-sportne-vzgoje-in-sporta-pri-tolmacih-znakovnega-jezika\/\" rel=\"bookmark\"><span class=\"screen-reader-text\">Razvoj in poznavanje besedi\u0161\u010da s podro\u010dja \u0161portne vzgoje in \u0161porta pri tolma\u010dih znakovnega jezika<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1456,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"neve_meta_sidebar":"","neve_meta_container":"","neve_meta_enable_content_width":"","neve_meta_content_width":0,"neve_meta_title_alignment":"","neve_meta_author_avatar":"","neve_post_elements_order":"","neve_meta_disable_header":"","neve_meta_disable_footer":"","neve_meta_disable_title":"","footnotes":""},"categories":[5,10],"tags":[],"class_list":["post-1454","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-erasmus-projekti","category-sportsign"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1454","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1454"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1454\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1456"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1454"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1454"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dugs.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1454"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}